Najprej in predvsem verjamem v moč toplega, zaupnega, sočutnega in sprejemajočega Odnosa.
Ko se ta razvije, pridejo na vrsto tehnike in veščine, ki izboljšajo na eni strani razumevanje izzivov in težav, po drugi strani pa izboljšajo način spoprijemanja s temi izzivi in posledično kvaliteto medosebnih odnosov, delovanja in življenja nasploh.
V svetovalnem procesu z otroki in mladostniki uporabljam integracijo dveh pristopov, njunih tehnik in metod – kognitivno-vedenjska terapija in igralna terapija.
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je strukturiran, praktičen, ciljno usmerjen pristop, ki pomaga otrokom in mladostnikom (ter posredno tudi njihovim staršem, učiteljem) razumeti povezavo med mislimi, čustvi in vedenjem. Cilj je prepoznati nefunkcionalne in izkrivljene kognicije (misli, prepričanja), ki so povezane s psihološkimi problemi posameznika ter oblikovati bolj koristne, uravnotežene kognicije, ki zmanjšujejo čustveni stres in podpirajo bolj zdrave vedenjske vzorce. Del KVT predstavljajo tudi tehnike čuječnosti in sproščanja. V zadnjih desetletjih spremljamo velik napredek kognitivno-vedenjskih terapij. Učinkovitost tega pristopa potrjuje obsežna baza kakovostnih raziskovalnih ugotovitev. Intervence in tehnike kognitivno-vedenjske terapije zato predstavljajo priporočen pristop za zdravljenje težav na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
Igralna terapija predstavlja strukturiran pristop podpore otrokom in mladostnikom, ki vključuje uporabo različnih terapevtskih medijev – igralnih pripomočkov. Slednji na kreativen, spontan, sproščen, igriv in nevsiljiv način spodbujajo izražanje otrokove notranje stiske in nudijo vpogled v njegovo doživljanje. Sama uporabljam terapevtske karte, lutke, peskovnik s figuricami, risanje in ustvarjanje. Tehnike igralne terapije predstavljajo, podprto z raziskovalnimi ugotovitvami, učinkovit pristop k obravnavi in zdravljenju vedenjskih in čustvenih težav, prispevajo pa tudi k izboljšanju splošnega počutja in zdravega razvoja otroka oziroma mladostnika.
